Lahkoe nyjsenæjjan biejjine! Grattis på kvinnodagen!
Daan biejjien ussjedeb dijjieh noere nyjsenæjjaj bïjre gïeh jielemen aalkoevisnie lea, jïh aaj gaajhki nyjsenæjjaj bïjre gïeh mijjen åvteste jieleme jïh tjabreme. Dejtie staalehke nyjsenæjjide gïeh mavvas jïh eadtjohke orreme.
Lahkoe nyjsenæjjan biejjine! Vuorbbe nissunijbiejvvijn! Lihkku nissonbeivviin! Grattis på kvinnodagen!
Daan biejjien, gaskenasjovnen nyjsenæjjan biejjesne, sïjhteb gaajhkide saemien nyjsenæjjide vååjnedehtedh. Gaajhkide nyjsenæjjide gïeh berkieh siebrine, organisasjovnine, sïjtesne, maana- jïh noeredarjominie, healsoehoksine, aarhskuvline, skuvline, voereshoksine, politihkine jïh nyjsenæjjide gïeh sïeltine gïehteleminie. Gaajhkide nyjsenæjjide gïeh aerpievuekien daajroeh jïh gïelem sijjen maanide, saemien seabradahkese jïh båetije boelvide guedtieh. Gaajhkide nyjsenæjjide gïeh jïjtse baalki mietie vaedtsieh jïh sijjen neakojde saetnies darjoeh saaht magkeres dåeriesmoerh jijhtieh. Stoere jïh ohtje darjominie. Gïeh jeatjabidie dåvvoeh jïh viehkiehtieh. Gaajhkide nyjsenæjjide gïeh aarkebeajjetje vihkeles åvteguvvine. Gaajhkide nyjsenæjjide gïeh sijjen reaktaj åvtese gæmpoeh. Gïeh tjaelieh, håaloeh, jïh sijjen gïelide tjebrieh ovrïektesvoeti vööste. Gaajhkide nyjsenæjjide gïeh jeatjah nyjsenæjjide seahkarieh, gïeh nænnoes sociale ektievoeti, tjïrkes jielemen, aarkebiejjien jïh båetije biejjiej mietie tjebrieh. Dijjieh leah skreejrehtimmie-gaaltijh. Fïerhten biejjien.
Ij daan biejjien, jaepien 2023, vyörtegs jallh tjïrkes ihke saemien nyjsenæjjah tjuerieh gæmhpodh edtjieh sijjien reaktide, aalkoealmetjereaktide, åadtjodh krööhkesovvedh. Stoere dïedten nuelesne libie juktie klijmajarkelimmie båetieminie jïh mijjien eatneme tjarkebe tjarkebe exploateeresåvva kruana kolonisasjovnine. Tjabrebe fïerhtene lehkesne Saepmesne gruvaj, bïegkefaamoevierhki, moereindustrijen vööste j. j. Mijjen dajvh unnebe unnebe sjidtieh jïh tjoerebe abpe tïjjen gæmhpodh jïh numhtie nyjsenæjjaj jieliemidie jïh healsojde tsevtsesuvvieh. Ibie åadtjoeh dab åajaldehtedh. Aalkoealmetji abpe veartanisnie leah daajroeh jïh boelveste boelvese eatnemeb jïh eatnemen gellievoeteb vaarjelamme. Aalkoealmetjereaktoe jïh rïektesvoete tjuerieh krööhkesuvvieh gosse jielemeb jeatjahtehtebe klijman åvteste. Saemien nyjsenæjjaj reaktah jïh aalkoealmetjereaktah tjuerieh staatijste jïh byjjesfaamojste krööhkesovvedh gaajhkine aamhtesinie.
Manne sïjhteb aaj dab vihkeles daaletje dotkemeb healsoesuerkien bïjre neebnedh, eeremasth vædtsoesvoeten bïjre nyjsenæjjaj vööste. Vielie daajroeh dan bïjre daarpesjibie jïh tjoerebe dab vååjnedehtedh. Daajrah datne ij gåessie oktegh. Jis viehkieb jïh dåarjegeb daarpesjh, maahta viehkieb åadtjodh. Daarpesjibie aaj jåerhkedh barkedh seamma vierhteginie, jïh patriarkaale jïh kolonijaale struktuvride tsööpkedh.
Daan biejjien ussjedeb dijjieh noere nyjsenæjjaj bïjre gïeh jielemen aalkoevisnie lea, jïh aaj gaajhki nyjsenæjjaj bïjre gïeh mijjen åvteste jieleme jïh tjabreme. Dejtie staalehke nyjsenæjjide gïeh mavvas jïh eadtjohke orreme.
Baajh nyjsenæjjaj baerkieldamme viermieb saemien nyjsenæjjajgujmie jïh aalkoealmetjeåabpah abpe veartanisnie årrodh dåarjeginie giejstie maehtebe daajroeh jïh faamoem vïedtjedh gosse daarpesjibie.
Dijjieh nyjsenæjjaj namhtah Saepmie tjöödtjestieh. Faamoe jïh gieriesvoete dijjide.
Marie Persson Njajta, Saemiedigkien ståvroe
Dïedth: Saetniesvoetekommisjovne, seamma vierhtege, healsoe, voeres almetjh jïh gaarsjelimmie.